Žižula - kaj je to?

 Ste že slišali za Žižulo?

žižula - slike


Žižule so sadeži, ki izvirajo iz drevesa, imenovanega češmina (latinsko Diospyros lotus), in spadajo v družino ebenovk. Češmina je listopadno drevo, ki zraste do višine 5-10 metrov. Drevo je razširjeno v Sredozemlju, jugozahodni Aziji, na Bližnjem vzhodu ter deloma tudi v Severni Afriki.

Žižule so majhni plodovi, ki so običajno rdeče, oranžne ali rumene barve, ko so zreli. So okrogle oblike in imajo sladko meso. Okus žižul je odvisen od stopnje zrelosti in sorte drevesa, vendar je običajno opisan kot nekoliko sladkast in rahlo suh.

Češmina raste v različnih regijah, vključno s Primorsko v Sloveniji, vendar se nahaja tudi v drugih predelih sveta z ugodnimi klimatskimi pogoji. 

Drevo češmina je precej prilagodljivo in raste v različnih tipih okolja, vendar mu ustreza toplo in suho podnebje. Zato ga najdemo tudi v drugih delih Sredozemlja, Bližnjem vzhodu ter jugozahodni Aziji. Žižule se običajno uživajo surove ali se uporabljajo za pripravo različnih jedi, marmelad, sokov in sladic.


Žižule običajno zorijo poleti in jeseni, odvisno od regije in podnebnih pogojev. Zorenje žižul je sezonski proces, zato dozorijo vsako leto.

V sredozemskih regijah, kjer so žižule pogoste, običajno zorijo v poletnih mesecih, od junija do avgusta. Zorenje žižul se lahko nekoliko razlikuje glede na sorto in lokalne klimatske razmere. Plodovi postanejo mehki in se obarvajo, ko dozorijo, pogosto spreminjajo barvo iz zelene v rdečo, oranžno ali rumeno, odvisno od sorte.

V hladnejših podnebjih ali v višjih legah se lahko zorenje žižul premakne proti jeseni, torej dozorijo kasneje. V vsakem primeru pa je zorenje žižul sezonski proces in plodovi običajno dozorijo enkrat letno. Ko so žižule dozorele, jih lahko obiramo in uživamo, oziroma jih lahko uporabimo za različne kulinarične namene.


Novejši Starejši